Kaj vse se živemu zgodi. V sredo me pokliče znanec naj pridem čimprej v Ljubljano, ker želi da grem z njim na neko predavanje. Seveda ker živim 50 km izven Ljubljane, se odpravim na pot in zavijem na hitro cesto, takoj ko mi je to mogoče, da skrajšam čas vožnje...

Navkljub dejstvu, da se mi mudi se držim omejitev in predvidevam, da bom zamudila le kakih 10 minut. Sama pri sebi se jezim, da nisem imela telefona cel dan ob sebi, ker bi sedaj bila že na cilju, če bi me bil dobil na telefon že ko mo je prvič poklical. Na avtomobilu nekaj zaškripa avto nekoliko zanese, pogledam koliko vozim, 100 na uro,  prestrašena takoj spustim desno pedalo, da avto počasi prične samo zavirati, zapeljem na desni pas in poskušam počasi zavirati. To ni najbolj pametna odločitev, pomislim ko zaslišim da sem ostala brez ene gume. Končno se le ustavim, izstopim in ugotovim da je desno sprednje kolo brez gume, gumo pa zagledam na cestišču, odhitim ponj in pokličem znanca, da mu javim kaj se mi je zgodilo. Seveda se  prvo smeji, ker se kaj takega lahko zgodi le meni," A res?" potem pa mi reče, naj ga počakam. "Kam pa naj grem? " Iz avta vzamem vse potrebno, za menjavo gume in čakam na pomoč. Mimo mene pelje kar nekaj tovornjakov in avtov, nekateri mi celo potrobijo in pomahajo, nihče pa se ne ustavi. Ne vem po kolikem času pripelje kombi, takoj pomislim, da se je kje zgodila kaka nesreča, ker jih vidiš venomer parkirane pred mestom kake nesreče. Kombi ustavi za mojim avtom in  šofer pristopi h meni in se pozanima kaj se mi je zgodilo. Presenečena, ga vprašam če je šel mimo slučajno ali ga je kdo poklical, pa mi pove, da je avtocesta pod videonadzorom in so videli kaj se mi je zgodilo in ga poslali h meni da mi pomaga.  Priznam, da tega nisem vedela bila pa sem prijetno presenečena in pomislila lepo, da vsaj nekaj deluje v tej naši državi. Povedala sem mu ,da pričakujem pomoč, pa mi je rekel da naj javim, da je ne potrebujem več. Imela sem srečo, da sem se na cesti obdržala in se nisem zaletela poleg tega sem bila deležna hitre pomoči, taki dnevi me spravijo v dobro voljo, ker ugotovim, da mi gre v življenju navkljub kaki nesreči prav dobro.