Vsakdo si vsaj enkrat v življenju postavi to vprašanje. Ali smrt uniči ljubezen? Kdo naj bi znal odgovoriti na to vprašanje? V resnici si vsak po svoje odgovori, glede na lastne izkušnje. Moje izkušnje ob smrti mojega strica so pač moje, toda neglede na to koliko let je minilo od njegove smrti, se moja čustva do njega niso spremenila. Ugotovila pa sem, da je tako pri več ljudeh, ko nam umre oseba, ki smo jo imeli zares radi ta ljubezen ne umre z njim, temveč še živi. Od posameznika, pa je odvisno koliko časa bo ta ljubezen še živela.

Mnogo težje je vprašanje kaj se zgodi s čustvi pokojne osebe, osebno sem prepričana da ostanejo ta čustva nekako povezana z  njenimi ljubljenimi. Različna verstva govorijo o nesmrtnosti duha.  Najbrž to pomeni, da ostanejo živa tudi čustva pokojne osebe. Jaz si vsaj to tako razlagam. Ob izgubi ljubljene osebe nam je težko, poskušamo preboleti, enim je to veliko težje doseči. Vera, da je odšla duša v nebesa mnogim pomaga in lažje sprejmejo izgubo.

Moje mnenje je da smrt ne uniči ljubezni, temveč postavi človeka v drugačno situacijo. Sedaj ni več možno dobiti odgovore pri ljubljeni osebi, temveč jih moraš poiskati v svojem srcu. Le prisluhniti mu moraš.